PIZZA

by bratinov

Prve pice naj bi začeli sukati v Italiji, natančneje v Napoliju. Sprva so bile predvsem “Cucina dei poveri” – hrana revnih, šele nato je tudi elita s kraljico Margherito na čelu ugotovila, da je kombinacija ploščatega testa s paradižnikom, mozzarello in baziliko ena super stvar. Zaradi preproste priprave in možnosti različnih kombinacij okusov je hitro postala popularna in danes najbrž na svetu ni prav dosti krajev, kjer ne bi poznali, pekli in jedli pic v takšni ali drugačni obliki.  Seveda so jo z veseljem posvojili tudi razni fast foodi in instantne picerije, ki pico neupravičeno spravljajo na slab glas nezdrave hrane. Prav zaradi tega ker je priprava razmeroma preprosta, je glavni faktor dobre pice prav izbira sestavin. Tokrat smo vse živorumene gumijaste sire in šampinjone iz konzerve seveda pustili ob strani ter na pice postavljali samo “taprave” sestavine.

Tudi stereotipno kombinacijo piva in pice smo tokrat zamenjali z vinom. In to ne samo enim, ampak tako kot se spodobi – k vsaki pici svoje vino, primerno temu, kar je na njej. Najbolša garancija, da boš zraven pice pil odlično vino je ta, da na večerjo povabiš šest vinarjev. Sebe sem za spremembo tokrat postavil samo v vlogo fotografa in degustatorja, kuhanje pa sem prepustil gostujočemu chefu Samotu. (Ok, priznam, da nism mogel iz svoje kože in sem vsaj malo asistiral)

Med tem, ko je Samo ustvarjal in delal kilometre po stopnicah, smo ostali pridno odpirali flaše ter uživali v kombinacijah, ki so prihajale na mizo. Prva je iz peči prišla lahka varianta z mozzarello, mlado špinačo, skuto in skrivnim dodatkom, sledila je morska s češnjevci, škampovimi repki in kapesantami, po tem pa smo počasi začeli odpirati rdeče flaše. Z modrim pinojem je odlično sedla pica s treviškim radičem in panceto, ki jo je Milče dostavil ravno v pravem trenutku. Sledila je (po mojem mnenju) zmagovalka večera, na kateri so se pekli jurčki in pršut, za finale pa še kombinacija rukole, medium-rare pečene tagliate in dodatkom zgoščenega balzamičnega kisa, pri kateri smo za mizo že skoraj ploskali.  Kot da to še ni bilo dovolj smo za konec dobili še sladko varianto – pico z nutelo in nasekljanimi lešniki.

Complimenti Samo, pridemo še!

 

.